|
Abstinenca od alkohola in depresija |
Norveški znanstveniki trdijo, da abstinenca od alkohola poveča možnosti za nastanek depresije.
Že dolgo je znano, da prevelike količine alkohola škodijo našemu fizičnemu in psihičnemu zdravju. Pred kratkim so na Norveškem naredili raziskavno na 38.000 ljudeh, ki je pokazala, da tudi abstinenca škodi našemu zdravju, predvsem psihičnemu, saj smo zaradi nje bolj izpostavljeni možnosti za pojav depresije.
Študija, ki je raziskovala pivske navade in psihično zdravje sodelujočih, je pokazala presenetljive rezultate. Pri posameznikih, ki v obdobju zadnjih dveh tednov niso pili alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki so pili zmerne količine te dovoljene droge, se je pokazala večja nagnjenost k pojavu depresije. Največje tveganje za pojav depresije pa so pokazali anketiranci, ki so sebe opredelili kot »abstinente«. Sicer bi lahko starosti, težavam z zdravjem in številu bližnjih prijateljev pripisali nekaj teže za nastanek depresije, vendar niso bili to izključni faktorji, ki so v tej raziskavi povečali tveganje. En dejavnik, ki bi lahko na to vplival je dejstvo, da je bilo 14% abstinentov v preteklosti hudih pivcev, vendar tudi to ne razloži pojava večjega tveganja za nastanek depresije pri ostalih abstinentih.
Avtorji zaključujejo, da je abstinenca v »mokri družbi«, družbi, kjer je pitje alkoholnih pijač del kulture, smatrana kot nekaj marginalnega, neželenega ter zato povezana z določenimi tveganji za nastanek različnih psihičnih bolezenskih stanj.
Ne gre pozabiti, da prekomerno pitje alkohola lahko povzroči hude zdravstvene in druge zaplete. Pod prekomerno pitje je povprečno smatrano več kot sedem enot (2,5 dcl piva, 1 dcl vina, 0,3 dcl žganja) alkohola na teden ali več kot pet ob eni priložnosti.
Vir: Eurekalert |
