Alkohol ima velik vpliv na delovanje naših možganov in posledično tudi na naše vozniške spretnosti. V nadaljevanju si lahko prebereš, kako z večanjem količine alkohola v krvi postajamo vedno manj primerni za upravljanje svojega jeklenega konjička. Že zelo majhne količine alkohola vplivajo na naše sposobnost za vožnjo, kljub temu da se tega pogosto ne zavedamo.
Z naraščanjem količine alkohola v telesu najprej slabijo naše sposobnosti vidnega in zaznavnega presojanja, nato pravilnega odločanja (to je velik problem, saj takrat zelo težko pravilno presodimo o svojih zmožnostih za vožnjo), pri količinah nad 0,71 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka (1,5 promila) pa upada sposobnost naše splošne gibalne usklajenosti. Kaj se dogaja z našimi vozniškimi sposobnostmi pri različnih zaužitih količinah alkohola?
0,10 mg/l (0,2 g/kg oz. promila)
- Pojavijo se težave pri opazovanju premikajočih luči.
- Naša sposobnost ocenjevanja razdalje je slabša kot običajno.
0,14 mg/l (0,3 g/kg oz. promila)
- Zmanjša se sposobnost globinskega opazovanja (vozniki tvegano prehitevajo in vozijo s prekratko varnostno razdaljo).
- Zmanjšatase kritičnost do lastnega ravnanja in samonadzor. Poveča se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost.
0,24 mg/l (0,5 g/kg oz. promila)
- Objekti, ki jih opazujemo, se nam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici.
- Kaj hitro se lahko pripeti, da v ovinek zapeljemo prehitro.
- Zamujanje s spreminjanjem smeri – vozilo lahko kaj hitro zanese.
- Pojavi se rdeča slepota (slabše zaznavanje rdeče luči na semaforju, zavornih luči, cestnih označb za ovire ipd.).
- Počasnejše preusmerjanje pogleda z enega predmeta na drugega.
- Počasnejše odzivanje na svetlobne spremembe. Zasenčene luči lahko voznika začasno oslepijo.
- Daljši reakcijski čas vpliva na pravočasnost ustavljanja. Če pri hitrosti 50 km/h pritisneš na zavoro, je pot ustavljanja daljša za 14 metrov.
- Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za voznike enoslednih vozil.
- Večina ljudi ne zmore odločitve, da ne bi popila ničesar več.
0,48 mg/l (1,0 g/kg oz. promila)
- Znatno zmanjšana prilagojenost hitrim svetlobnim spremembam.
- Naš zorni kot se bistveno zmanjša (t. i. tunelski vid). Voznik tako težko dojame, kaj prihaja z leve in kaj z desne strani, kar je lahko zlasti usodno v križiščih.
- Zaznavanje in ocenjevanje globine ter pozornost se zmanjšata za polovico. Reakcije so praviloma prepozne in napačne. Posledice tega so naleti.
- Če je voznik pod vplivom alkohola, obstaja veliko večja verjetnost, da bo povzročil prometno nesrečo. Previdni pa moramo biti tudi pri vožnji po prežurani in neprespani noči, saj tudi velika izčrpanost in maček prav gotovo negativno vplivata na našo vožnjo.
Zaradi skladnosti z EU se pri merjenju z alkotestom uporablja enota mg alkohla na liter izdihanega zraka. Vrednosti niso enake kot vrednosti v krvi (enota: g alkohola na kg krvi ali promil), so pa primerljive. Spodaj si lahko pogledaš nekatere mejne vrednosti v mg/l izdihanega zraka in g/kg krvi.
0,24mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,5g alkohola/kg krvi = 0,5 promila
0,38mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,8g alkohola/kg krvi = 0,8 promila
0,52mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,1g alkohola/kg krvi = 1,1 promila
0,71mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,5g alkohola/kg krvi = 1,5 promila
|
