Za Slovenijo velja, da je del naše kulture t. i. mokra kultura. Ali drugače, alkohol je del naših življenj in se mu kljub informacijam o njegovi škodljivosti težko izognemo. Spremlja nas ob veselih in žalostnih dogodkih, naši politiki in gospodarstveniki ga podarjajo ob protokolarnih srečanjih, uporablja se ga celo v cerkvenem obredju.

Mnogi ga še vedno uživajo na način, da ne povzroča večje škode v kontekstu zdravja, socialnega življenja in ne vpliva na delovne zmožnosti. Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene skupnosti (WHO) znaša skupna poraba čistega alkohola v svetu, v povprečju 6,4 litre čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. V Sloveniji to številko presegamo in ga popijemo 10, 5 litra. V zadnjih letih je opazen tudi evropski trend naraščanja opijanja med mladimi. Opijajo se v diskotekah, na partijih, festivalih, koncertih, v parkih in še bi lahko naštevali. Opijanje poteka hitro, v kratkem času se popije večja količina alkoholnih pijač. In s tem tveganje, da pride do škodljivih posledic, visoko naraste.

Glede na splošno razširjenost alkohola ima veliko staršev skrbi, ki se tičejo zdravja otrok. Skozi naslednje vrstice želimo starše podpreti, da se s svojimi otroki o tej temi pogovarjajo odkrito ter starosti in razvojni stopnji otrok primerno. A najprej izprašajmo sami sebe…

Kakšen vzgled dajem svojemu otroku?

Kakšen je vaš odnos do alkohola in kakšno vrednost mu znotraj družinskega kroga pripisujete in nenazadnje, kako živite svoje življenje. Vzemite si čas in odgovorite na zastavljena vprašanja iskreno. Sami presodite ali je vaš odnos do alkohola še v mejah manj tveganega pitja in pred vami se bo razgrnil odgovor ali lahko zase rečete, da ste svojim otrokom vzor.

Nadaljujemo s samoizpraševanjem. Se pri vas doma pije alkohol vsak dan in vas otrok vidi opite? Kaj otrok doživlja, če ste pod vplivom alkohola slabo razpoloženi, razdražljivi, agresivni? Ali pred otroci silite goste k pitju alkohola? Tukaj gre za primere slabe prakse, ki jih je dobro na novo premisliti.

Lahko pa da je pri vas tako…konzumacija alkohola ima jasno začrtan okvir. Pijete ga samo na rojstnodnevnih zabavah, ob izbrani hrani, na počitnicah. Otrok je priča jasno postavljenim mejam. »Ne želim piti alkohola, vozim.« »Ne hvala, sem že popil eno pivo, dovolj bo.« Razumljivo, da nihče izmed nas ni popoln in da naše ravnanje ni vedno v skladu s smernicami manj škodljivega pitja, a če ste na zgornja vprašanja odgovorili iskreno, verjetno k temi pristopate resno in s kritičnim razmislekom.

Kar počnete je pomembnejše od tega kar govorite

Otrok je star do 12 let in vzor staršev na oblikovanje vrednotnega sistema otrok je odločilen. Z alkoholom ne bi smel imeti še nikakršnega opravka. Med starostjo pet do deset let sploh ne načenjajte pogovora o alkoholu. V tem obdobju igrajo največjo vlogo vaša konkretna dejanja in vzgledi, ki jih otrok posnema in ponotranji. Otroci se ravnajo po tem, kar je običajna praksa v družini. Učijo se iz svojih opažanj. Predmet zanimanja znotraj družine ste starši in sorojenci. Tudi odnos do alkohola se oblikuje skozi omenjeno prizmo.  Za oblikovanje pravilnega odnosa do alkohola je vzor staršev odločilen.

Bodite otrokom vzgled, ne pijte preveč ali pred njimi. Na svojem primeru jim predstavite, da je uporaba alkohola namenjena le uživanju v omejenih okvirih. Ne uporabljajte alkohola kot sredstvo za lajšanje težav, tudi če vam gre še tako slabo. Ali za dvigovanje razpoloženja na drugi strani. Naučite otroka, da lahko stresne situacije obvladuje (ker jih vi obvladujete) brez alkohola, cigaret, zdravil. Zagotovite otroku okolje, v katerem se bo počutil varnega in močnega. Razumevanje, zaupanje, varnost in ljubezen so kvalitete, ki jih otrok potrebuje na poti odraščanja v samozavestno osebo z dobro izgrajeno samopodobo. S tem ste mu pomagali , da bo kasneje v življenju z alkoholom ravnal odgovornejše in bo težje razvil kakšno izmed odvisnosti.

Kaj smo se med vrsticami naučili? Ne opijajte se, ne prestopite meje manj tveganega pitja, najmanj dvakrat na teden ne posegajte po alkoholu, v določenih situacijah ne pijte nikoli (na delovnem mestu, v cestnem prometu, med jemanjem zdravil, ženske v času nosečnosti in v obdobju dojenja ipd). V prisotnosti otroka ponujeni alkohol občasno zavrnite, da vas bo videl, da zlahka shajate tudi brez alkoholne pijače. Otroku ne dovolite uživanja alkohola in poskrbite, da ne bo alkohol otrokom dostopen.

Kar počnete je namreč pomembnejše od tega kar govorite. Zato postavite jasne meje v lastnem odnosu do alkohola.

Povzeto po priročniku Alkohol – reden wir darueber! Ein ratgeber fuer Eltern

Drugi viri: NIJZ

https://www.nijz.si/sl/v-sloveniji-visoka-registrirana-poraba-alkohola-a-v-2016-spodbudno-nizja-kot-leto-prej