ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM

Alkohol je droga, saj ima vse lastnosti droge: spremeni naše psihofizično stanje (vpliva na mišljenje, čustvovanje, zmožnost presojanja, motoriko…). Poleg tega povzroča tudi zasvojenost.

Vsak, ki pije, seveda ne bo nujno postal ne zasvojen ne odvisen.  Predstavljaj si skupino srednješolcev, ki se prvič ta mesec odpravlja žurat. V petek zvečer se odločijo pred vstopom v klub v parku malo pohengat, poklepetat in uživat v glasbi. Vidimo jih drug drugemu kazati smešne TikToke, vmes spiti kak kozarček in se na sploh zabavati. Bi ti ali tvoji starši kar takoj pomislili, da so ti mladostniki alkoholiki? Najbrž ne. Ker najverjetneje seveda niso.

Uporaba alkohola (in drugih drog) se sicer lahko razlikuje glede na vzroke in dinamiko. V grobem lahko govorimo o neproblematični in o rizični (potencialno problematični) uporabi. Neproblematična uporaba je na primer, ko se ljudje odločijo iti na žur in zraven spijejo  kozarček ali dva ter hkrati upoštevajo smernice zmanjševanja škode (vmes pijejo vodo, pazijo na svoje prijatelje in osebne stvari, poskrbijo za varen prevoz…). Če pa človek čuti, da se brez pomoči alkohola zelo težko zabava, sprosti, pleše ali zgolj prijetno druži s prijatelji_cami, lahko že govorimo o problematični uporabi. Podobno velja tudi za osebo, ki se vsakič napije do te mere, da »dela scene«, bruha vsepovprek, postane nasilen_a ali kaj podobnega. To ni nujno povezano s tem, kako pogosto oseba pije, temveč bolj s tem kako pije in kakšne posledice nosi po tem. Morda nekdo pije samo enkrat na mesec, a se vsakič zaplete v pretepe, izgubi svoje stvari, ima težave s policijo… Tudi to spada pod rizično uporabo.

POT DO ZASVOJENOSTI IN ODVISNOSTI (IN KAJ JE SPLOH RAZLIKA)

Če oseba začne piti bolj redno, je na dobri poti do zasvojenosti ali odvisnosti. Kljub temu, da izraza običajno uporabljamo kot sopomenki, ne gre za povsem isto zadevo.

Zasvojenost označuje stanje, ko se zaradi različnih dejavnikov »vračamo« k uporabi substance – bodisi skadimo džojnt, ko ne moremo zaspati, bodisi na vsakem žuru spijemo par pijač, da se lažje sprostimo. Oseba je lahko zasvojena kemično (s substancami) ali s nekemično (torej ničesar ne vnaša v telo – to so npr. zasvojenost s tehnologijo, pornografijo, igrami na srečo…) Gre za močno potrebo po nečem, kar nam »pomaga«, da se pomirimo, sprostimo ali kaj podobnega, hkrati pa zaradi tega nosimo negativne posledice. Ta močna potreba patološko spreminja duševno delovanje in vedenje, omejuje svobodo in odgovornost, slabi medosebna razmerja in odnose, zavira človekov razvoj itd.

Odvisnost  predstavlja stanje, v katerem smo v dobesednem smislu od nečesa odvisni in to potrebujemo za preživetje. Rečemo lahko, da smo ljudje odvisni tudi od zraka, vode in hrane. O odvisnosti od substanc govorimo takrat, ko naše telo nujno potrebuje substanco, da sploh lahko funkcionira.

Da si malo lažje predstavljamo: marihuana kot substanca ne povzroča fizične odvisnosti, vseeno pa lahko postanemo z njo zasvojeni. Z njo si morda lajšamo stiske, tesnobo, nespečnost, si zapolnimo brezvezne popoldneve, jo uporabljamo, da se lažje pogovarjamo z vrstniki… Psihološka zasvojenost je sicer lahko zelo močna in potrebnega je lahko veliko truda, da jo premagamo. Od alkohola lahko postanemo na enak način psihološko zasvojeni, a če bomo redno pili (neko obdobje vsak dan), bomo postali tudi fizično odvisni. Doživljali bomo odtegnitvene simptome, ko bomo premalo pod vplivom: nespečnost, razdraženost in agresijo, tesnobo, strah in paranoje, krče, bolečine v mišicah, motnje vida, tremor, potenje, slabost in bruhanje, epilepsiji podobne napade in alkoholni delirij (izguba krajevne in časovne orientacije, halucinacije…). Telo nam s tem sporoča, da nekaj ni v redu, da vanj nismo vnesli vsega, kar »potrebuje«. Podobno kot če ne bi dobili dovolj kisika, hrane ali pijače, če se spomnimo na primerjavo zgoraj.

Alkohol spada med droge z najvišjim potencialom odvisnosti, ki jo je zelo težko zdraviti. Odvisnost od alkohola je tako psihološka kot tudi fizična, obe vrsti odvisnosti pa se med seboj prepletata. Fizična odvisnost je stanje, ko se je telo tako prilagodilo na substanco, da njena odsotnost povzroči odtegnitveni sindrom oziroma abstinenčno krizo. To je skupina znakov in simptomov, ki so posledica prenehanja ali premajhnega jemanja psihoaktivne substance. Pri alkoholu se abstinenčna kriza kaže kot tresavica, slabost, tesnoba, depresija, motnje spanja v skrajnem primeru tudi halucinacije, krči, delirij, v najhujšem primeru pa se lahko konča tudi s smrtnim izidom.

Telo lahko razvije tudi toleranco do določene snovi. Toleranca je stanje, v katerem substanca povzroči manjši učinek (za enak učinek potrebujemo večjo količino učinkovine). Več in pogosteje kot oseba pije, večje količine alkohola bo potrebovala, da bo lahko še »normalno« funkcionirala.

KDAJ BO OSEBA POSTALA ODVISNA?

Kdaj bo človek postal odvisen in kolikšne količine alkohola mora popiti, da se odvisnost razvije? Na ta in podobna vprašanja je težko dati univerzalen odgovor. K razvoju odvisnosti prispeva človek sam, s svojimi biološkimi in psihološkimi značilnostmi, prav tako pa svoje doda zraven njegovo okolje (družina, prijatelji, delovno mesto, pa tudi kultura, ki je lahko alkoholu precej naklonjena tako kot naša ali pa mu ostro nasprotuje). Pomembno je tudi poudariti, da oseba lahko postane odvisna ne glede na vrsto pijače, ki jo uživa. To je lahko pivo, nežni koktejl, vrhunsko vino ali domače žganje.

Med dejavnike, ki so pomembni (a ne usodni) za razvoj odvisnosti, spadajo:

  • geni: potrebno je poudariti, da dvisnost od alkohola ni bolezen, ki bi jo neposredno podedovali, temveč je oseba lahko le bolj občutljiva za razvoj odvisnosti pozneje v življenju. Kar pomeni, da je na koncu odločitev za to, ali bo oseba pila in kako, vedno v njenih rokah;
  • spol: ženske so občutljivejše na učinke alkohola, pri njih se glede na celotno količino popitega alkohola odvisnost razvije prej;
  • starost: tudi za mladostnike in starejše ljudi velja podobno kot za ženske;
  • zloraba alkohola kot rešitev za težave: v stanju žalosti, jeze, razočaranja nad sabo ali drugimi, se je bolje izogniti pitju, saj pogosto pitje v takih situacijah lahko vodi v odvisnost;
  • nekateri poklici: določeni poklici se bolj povezujejo s škodljivim pitjem alkoholnih pijač; eden takih je poklic v gostinstvu, kjer dela tudi veliko mladih;
  • družina: pomemben je odnos, ki ga ima družina/starši do alkohola, pa tudi kakšni so medsebojni odnosi v družini ter vzorci vedenja;
  • kultura: pomembno je, koliko je kultura naklonjena alkoholu (bolj kot je, več je možnosti za nekritičen pogled in normalizirano uporabo).

KAM PO POMOČ?

Če te zanima, ali imaš morda težave z alkoholom, priporočamo, da si odgovoriš na teh 7 kratkih vprašanj. Če opažaš, da zaradi alkohola nosiš posledice (v zdravju, počutju, odnosih, pri financah, uspehu v šoli ali službi…) priporočamo, da pitje zmanjšaš ali prekineš. Če opažaš znake telesne odvisnosti, močno priporočamo, da zaradi varnosti poiščeš zdravniško pomoč. Pogovor nudimo tudi staršem mladih, ki jih skrbi uživanje alkohola pri svojih otrocih, poleg tega pa na naši spletni strani najdete tudi brezplačni priročnik, kako z mladimi govoriti o uporabi substanc.

V naši svetovalnici nudimo podporo, ki je za mlade brezplačna in anonimna, prilagodimo jo tvojim željam in potrebam (lahko se dobimo v živo, prek spleta ali po telefonu, pa tudi cilje si postaviš sam_a). Tudi, če bi morda želel_a zgolj več informacij ali enkraten pogovor, te vabimo, da se oglasiš pri nas.

Obstaja pa mnogo organizacij, kjer je  prav tako možno dobiti pomoč. Nekateri programi nudijo svetovanje in psihoterapijo, drugi skupinsko podporo in delavnice, tretji zdravniški nadzor pri detoksikaciji (odvajanju). Nekateri programi so namenjeni tudi podpori bližnjim. Programi so v veliki meri brezplačni, za nekatere potrebuješ urejeno zdravstveno zavarovanje. Spodaj prilagamo seznam in verjamemo, da boš uspel_a najti najprimernejšo obliko pomoči zase. Zavedamo se, da gre za težke situacije, ki jih lahko spremljajo tudi strah, sram, nezaupanje… in da je težko narediti prvi korak. A navijamo zate, da  v tem uspeš, saj je to korak k večji kvaliteti življenja, boljšim odnosom, boljšemu zdravju. Vsak si zasluži biti zadovoljen, zdrav in dobiti pomoč, ko je težko. Na Izberi sam vedno navijamo zate.

Pomoč lahko poiščeš še na naslednjih naslovih. Če nisi prepričan_a, kam se obrniti, lahko pokličeš nas na Izberi sam, da skupaj raziščemo, kakšna oblika pomoči bi ti najbolj ustrezala: