Negativno samopodobo bi lahko prepoznali preko nizkega občutka lastne vrednosti (npr. ljudem ne verjamemo, da nas imajo radi), nizke stopnje samozaupanja (npr. strah pred vožnjo avtomobila, ker se nam zdi, da ne znamo), visoke samokritičnosti (npr. da ni nič, kar naredimo, dovolj dobro in se stalno ženemo k popolnosti) in podobno.

Znani rek, ki pravi »We come in all shapes and sizes« je očitno prenosljiv tudi na samopodobo. Vse zgoraj našteto se namreč pojavi v blažji ali intenzivnejši obliki (nekdo je bolj, drugi manj samokritičen, še vseeno pa se imata oba za samokritična) in različnih oblikah vedenja (nekdo bo samokritičnost izkazoval pri izpopolnjevanju svojega kuhanja, nekdo pri tehniki igranja nogometa, spet tretji pri šolskih ocenah). Zato je pomembno, da vsakega posameznika obravnavamo kot edinstveno celoto in ga ne primerjamo z drugimi.

Splošno o samopodobi si lahko prebereš v prvem delu članka tu)

Kako torej zmanjšujemo škodo pri uporabi alkohola (ali tudi psihoaktivnih substanc), če vemo, da je velik razlog pitja prav nezdrava samopodoba?

Dandanes je (sploh na internetu) moč najti zelo veliko člankov in knjig z nasveti na to temo. V nadaljevanju je zbranih nekaj možnih smernic, ki pomagajo pri krepitvi pozitivne samopodobe, posredno pa mogoče vplivajo celo na zmanjšanje uporabe alkohola in ostalih drog, če je ta problematična.

Kako lahko sami delamo na izboljšanju svoje samopodobe?

Vaja z ogledalom: Postavi se pred ogledalo in izgovori svoje ime. Na glas si povej neke pozitivne reči o sebi. Na primer: »Danes sem se na testu zelo dobro odrezal_a.«, »Zelo dobro sem obvladal_a svoje občutke jeze, ko sva se s prijateljem skregala.«, »Uspelo mi je pripraviti zelo dobro kosilo.« in podobno. Če ti ne diši takšen način, si lahko rečeš tudi kaj v stilu »Trudim se delati bolje.« ali pa »Trudim se skrbeti zase.« Lahko si poveš zares karkoli, kar se ti zdi pozitivnega o sebi, tudi to, da se imaš rad_a. Smiselno je na koncu pred ogledalom še malo ostati v tišini, da se lahko te besede zares zasidrajo v misli.

5 stvari, ki jih imam na sebi rad_a: Napiši si pet različnih stvari, ki so ti pri sebi všeč, stvari, za katere se ti zdi, da so pri tebi všeč drugim, na kaj si pri sebi ponosen_a, kaj te dela srečno_ega ali pa kakšno drugo verzijo. Prav tako ni nujno, da jih je ravno pet. Za začetek, če se ti naloga zdi pretežka, jih lahko napišeš manj. Kasneje lahko seznam podaljšuješ in/ali ustvariš še kakšno novo različico. Seznam si lahko izobesiš na vidno mesto v svoji sobi ali pa ga napišeš na nek manjši listek, ki ga lahko daš v denarnico oziroma nekam, kjer ga imaš pri roki.

Šport je znan po tem, da pomaga pri sproščanju serotonina in endorfinov, ki so »hormoni sreče« in tudi vplivajo na to, kako vidimo sami sebe. Če imaš v mislih kakšno aktivnost, ki se je že dalj časa želiš lotiti (recimo tek, joga, hoja v hribe…), je lahko tudi krepitev samopodobe še en od motivacijskih dejavnikov, da začneš.

Pisanje dnevnika mogoče na prvi pogled ne deluje kot vaja, s katero bi lahko posameznik izboljšal svojo samopodobo. Je pa zelo uporaben za spremljanje samega sebe. Vedno se namreč lahko lotiš branja preteklih zapisov in preveriš svoj napredek. To ne pomeni, da rabiš pisati vsak dan, lahko samo takrat, ko resnično čutiš, da moraš svoje misli izliti na papir.

»Kaj mi je v življenju zares pomembno?« je vprašanje, ki je zelo koristno takrat, ko imamo občutek, da nam nič ne gre, ko izgubljamo voljo in motivacijo do vsakdanjih reči. Na ta način si ponovno lahko potrdimo, kaj so tiste stvari, ki nas osrečujejo, nas motivirajo, ki jih želimo početi. Primer: Oseba, ki sicer zelo rada bere, je zaradi pomanjkanja časa ta hobi opustila. Če se izkaže, da jo branje osrečuje, je dobro, da si urnik prestrukturira tako, da bo imela čas tudi za branje svojih knjig.

Poleg zgoraj naštetih tehnik (ki jih je zgolj za kapljo v morju) je pomembno poudariti tudi to, da se za napake ne smemo pretirano obsojati in kaznovati. Nihče od nas ni popoln in življenje ni sestavljeno samo iz uspehov, temveč tudi iz padcev, ki nam pomagajo pri tem, da se naučimo v prihodnje biti boljši. Kritiko je zatorej dobro sprejeti kot priložnost za učenje in ne kot priliko za prilivanje olja na negativno samopodobo. Seveda kritike niso vedno vse ustrezno podane, zato je prav tako smiselno iz svojega življenja odstraniti tiste osebe, ki tvoji osebnostni rasti škodijo. S tem si zagotoviš, da bodo kritike s strani drugih dobronamerne in da bodo pohvale oziroma pozitivne spodbude iskrene. Kritika, ko je dobronamerna, namreč ne pomeni, da te nekdo zavrača kot osebo, temveč je le kritika vedenja in še nič ne pove o človeku samem.

V prihodnjem in tudi zadnjem delu si bomo pogledali še, kako lahko pomagamo prijateljem_icam, ki se soočajo z lastno negativno samopodobo.