Besedna zveza “izguba nedolžnosti” je popolnoma neprimerna za opisovanje prvega spolnega odnosa: bolje je govoriti o “prvi spolni izkušnji” ali “prvemu raziskovanju spolnosti”. V prejšnjem članku smo raziskovale, kaj je “nedolžnost” in kakšen pomen ima na različnih delih sveta – tudi pri nas. V tem članku pa si poglejmo nekaj mitov o prvem spolnem odnosu. Kakšni so torej miti, ki jih oblikuje koncept nedolžnosti? 

Kako sploh lahko vemo, če je oseba že imela spolne odnose, ne da bi ji verjeli na besedo? Nekateri še vedno verjamejo, da se pri osebah z vagino ob prvi penetraciji “predre” deviška kožica ali himen, ter da je na podlagi krvavitve, bolečine ali strukture vagine mogoče določiti spolno zgodovino. Slednje ne drži in temelji na dveh mitih o anatomiji himena.

MIT 1:”Himen je membrana, ki ga penetracija radikalno spremeni in tako izgine za vedno.” Deviška kožica ali himen je tanka sluznična membrana, ki delno ali v redkih primerih popolnoma prekriva vaginalno odprtino. Himen ni membrana, ki bi se predrla enkrat za vselej, ampak se raztegne in je prisoten celo življenje. Bolj kot membrani na bobnu je podoben gumici in je različnih oblik. Himen se lahko raztegne zaradi različnih dejavnikov, na primer zaradi vstavljanja tampona in drugih športnih aktivnosti. Stopnja spremembe himena je odvisna od prožnosti, velikosti in oblike tkiva ter grobosti aktivnosti, ki jo izvajamo. Lahko se spremeni kadarkoli in v različnih stopnjah. 

MIT 2: Vse osebe z vagino ob prvi vaginalni penetraciji krvavijo. 

Himeni so si med seboj zelo različni, predvsem pa se lahko poškodujejo tudi v aktivnostih, ki niso seksualne narave. Spet drugi so naravno odsotni ali pa zelo elastični in ostanejo nepoškodovani tudi po več spolnih odnosih. Tako ob prvi vaginalni penetraciji krvavi približno polovica vseh oseb z vagino, polovica pa nikoli.

Poleg tega obstaja še več mitov o konceptu nedolžnosti, ki izhajajo iz utrjenih moških in ženskih spolnih vlog oziroma iz prepričanja, da je ženska v spolnosti pasivna, moški aktivni, ostali spoli pa itak ne obstajajo. Pa poglejmo, kateri vse so ti miti.

MIT 3: Normalno je, da je prva penetracija boleča. Temu se ne moremo izogniti.

Prvi stik z občutljivo strukturo himena je za nekatere lahko bolj boleč kot za druge, a nikomur ob tem ne bi smelo biti neprijetno. Mit o neizogibnosti bolečine izhaja še iz časov (ki žal niso daleč stran in so travmatična zgodovina naših babic), ko so bili prvi spolni odnosi pogosto povsem nekonsenzualni – šlo je za nepripoznana posilstva – in brez upoštevanja občutkov žensk. Preberi si nasvete za prvi spolni odnos, da izveš, kako lahko z lubrikantom in komunikacijo preprečiš ali vsaj močno omejiš bolečino.

MIT 4: (Cis)moški mora čim prej imeti prvi spolni odnos, (cis)ženska pa mora čim dlje čakati.

Ta mit izhaja iz zmotnega prepričanja, da moški postanejo ob prvem spolnem odnosu postanejo “pravi moški” (kar seveda ne drži), ženske pa nekaj izgubijo. Kot smo videle_i, to tudi anatomsko ne drži: himen ne izgine ali pa se “predre”, ampak se le spremeni. Kljub temu je mit čistosti žensk vseprisoten: v mnogih kulturah, verskih skupinah in družbah povezujejo deviškost z osebnostnimi značilnostjo zglednosti ali čistosti. Slišimo lahko tudi ulične govorice, da ženska ne sme imeti več kot 4 partnerje, če želi imeti nekoč dobro ljubezensko razmerje, ali podobne štorije, ki pravijo, da si vsaka ženska želi biti samo v monogamnem heteroseksualnem odnosu. To seveda ne drži: na ljubezensko življenje žensk v tem smislu najbolj vpliva družba in tisti frendi ali partnerji, ki imajo privzgojeno miselnost, da ženska ne sme spati z več osebami, in jih zato obravnavajo kot manjvredne. Problem ni količina partnerjev, ampak poniževanje zaradi spolnosti, to je slutshaming. Ne pozabi – varna in konsenzualna spolnost ni nemoralna.

MIT 5: Prvi spolni odnos bo za vedno definiral naše spolno življenje.

Je bil prvi spolni odnos malo beden in okoren? Morda zelo boleč in travmatičen? Si bil_a posiljena? Nekonsenzualna spolnost je za večino oseb zelo travmatična izkušnja, zato si po takšni izkušnji vsi zaslužijo oporo in pomoč. To seveda velja tako za prvo kot tudi za 153. izkušnjo – spolno nasilje pač pušča posledice. Vseeno pa sta naša psiha in telo spremenljiva in se lahko priučita novih izkušenj. Če ti z nekom ni bilo prijetno ali pa je oseba v prvem spolnem odnosu prekoračil_a tvoje meje, bo to zelo verjetno vplivalo na naslednjo spolno izkušnjo. Vendar pa se lahko v varnem okolju z osebo, ki ji zelo zaupamo, lahko priučimo novih, pozitivnih izkušenj. Pomembno je le, da poskusiš čim manj pritiskati nase in sprejeti, da bo morda trajalo tudi nekaj tednov ali mesecev zaupanja v odnosu, da lahko spet poskusiš raziskovati spolnost. Predlagamo, da imaš ob tem tudi strokovno pomoč v obliki psihoterapije ali svetovanja.

Ob tem pa se spomnimo: povsem okej je tudi, če si aseksualna oseba in si spolnosti nikoli ne želiš.

MIT 5: Spolni odnos mora vključevati penetracijo in izliv, sicer to sploh ni seks.

To seveda ne drži. Vsak_a ima svojo interpretacijo spolnosti, prvega spolnega odnosa in to je okej. Tudi orgazem ni tisto, kar definira prvi spolni odnos. Pomembneje je, da se imamo med seksom dobro in da počnemo tiste stvari, ki so nam prijetne. Če te vsaka penetracija boli, je smiselno obiskati ginekologa_injo – mogoče je, da imaš vaginismus (zakrčenje vaginalnih mišic), ki ga je možno zdraviti.

Prva vaginalna (in pravzaprav tudi analna) penetracija (s penisom ali seksualnimi igračkami) je torej lahko primerljiva ostalim seksualnim praksami: je le prva izkušnja občutkov, ki so za nas novi in še nepoznani. Za mnoge pa je vseeno izkušnja penetracije drugačna ravno zaradi morebitne prisotnosti bolečine in, nenazadnje, zaradi pomena, ki ga naša heteronormativna družba pripisuje tej spolni praksi. Spolni odnos med dvema osebama z vagino je tako viden kot manjvreden, ker ne vključuje penetracije s penisom, kar je seveda škodljivo prepričanje. Če te zanima več o spolnih praksah oseb z vagino, si preberi tale članek.

Vsi omenjeni miti, ki živijo ponotranjeni v naših mislih, kot da bi bili resnični, lahko vzbujajo sram in krivdo okoli lastne seksualnosti, ki prepogosto ostaja nenaslovljena. Če se tudi ti soočaš s krivdo ali sramom ob seksualnost ali z neprijetnimi izkušnjami glede spolnosti, nam lahko vedno pišeš in se pogovoriš s prijaznimi svetovalkami_ci na Izberi sam.

V naslednji virih si lahko prebereš še več: