Uf, tole se pa ne sliši kot neka super trojica, a ne? Hja, ker tudi zares ni.
Vse več ljudi se sooča s težavami v duševnem zdravju. Najpogostejši sta depresija in anksioznost, sledijo pa jima še druge težave, kot so denimo obsesivno-kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, bipolarna motnja, shizofrenija, mejna osebnostna motnja in še cel kup drugih. Skratka, težave v duševnem zdravju so zelo pogoste in prav je, da o njih čim več govorimo in jim s tem odvzamemo moč, strašljive in negativne predznake ter sebi ali bližnjim olajšamo stiske in iskanje pomoči.
Vsaka oseba zase najbolje ve, kaj potrebuje. Oblik pomoči je veliko in vsakdo mora zase odkriti, kaj mu_ji najbolj odgovarja. Najsi bo to psihoterapija, jemanje zdravil, sprememba prehrane, meditacija, dihalne vaje, šport, ukvarjanje z določenimi hobiji, menjava službe ali šole, prekinitev stikov z osebami, ki nas spravljajo v stisko …; če se soočaš z duševnimi stiskami, vedi, da v Izberi sam navijamo zate. Če želiš, se lahko oglasiš tudi na pogovor v naši svetovalnici in skupaj bomo poiskali najprimernejšo obliko pomoči zate.
NE UTAPLJAJ TEŽAV V ALKOHOLU, KER VEDNO PRIPLAVAJO NA PLAN.
Namenimo pa več pozornosti tem stiskam v povezavi s pitjem alkohola. Kakšna pijača ali dve nas lahko sprostita, za trenutek pozabimo na težave, smo bolje razpoloženi, manj tesnobni, laže komuniciramo z drugimi … Zato je povsem razumljivo, da ljudje s težavami v duševnem zdravju radi večkrat posežejo po alkoholu. Pravzaprav raziskave kažejo, da je povezava med težavami v duševnem zdravju in (problematičnim) pitjem zelo močna. Verjetno nam ni treba posebej poudarjati, da reševanje težav z alkoholom ni plodno. V trenutku, ko v roki držiš kozarec in po grlu ravno steče hladna pijača, mogoče že, a na dolgi rok se ta taktika ne obnese. Če piješ pogosto ali vsakič, ko doživljaš stisko, si s tem lahko nakoplješ kup težav, od težav z zdravjem, denarjem, v odnosih, lahko pa to vodi tudi v zasvojenost. Vsekakor pa zloraba alkohola slabša tudi duševno zdravje.
HANGXIETY
Tudi na kratek rok alkohol ni dobra izbira. Alkohol kot substanca je za naše telo obremenjujoča – jetra so polno zaposlena s filtriranjem, naš centralni živčni sistem se upočasni, poruši se ravnovesje živčnih prenašalcev in hormonov. Dodatne težave nam nakopljejo dehidracija (alkohol je diuretik, torej odvaja vodo iz telesa – mačkast glavobol jutro po pitju je znak dehidracije), porušen bioritem (če žuramo pozno v noč, si spremenimo ritem, hkrati pa alkohol negativno vpliva na naš spanec – čeprav »lažje zaspimo«, se dejansko spočijemo manj). Vse to nas spravi v nezavidljiv mačkast položaj: slabost, glavobol, utrujenost … Ni treba posebej izpostaviti, da vse to lahko močno poslabša naše počutje. Nekateri ljudje po prepiti noči čutijo posebej močno tesnobo, ki je še težje obvladljiva kot sicer, ali pa se soočajo z več depresivnimi občutki kot običajno. Če smo prejšnjo noč počeli kaj, kar še posebej obžalujemo, pa najsi bo to ples na šanku, prepir s prijateljem, poljubljanje z neznancem ali bruhanje na avtobusni postaji, nam ta moralni maček situacijo še dodatno poslabša.
PRAKTIČNI NASVETI
Kako zmanjšati tveganja in laže prebroditi stiske po pitju? Najelegantnejša možnost je seveda, da ne piješ. Pravi partibadiji ne bodo izvajali pritiska nad tabo in te zasmehovali, če ne piješ, temveč ti bodo z veseljem pri šanku naročili kaj brezalkoholnega in se brez dodatnih pripomb veselo vrteli na plesišču s tabo.
Če pa se odločiš za pitje alkohola, se v prvi vrsti drži splošnih smernic za zmanjševanje škode: ne pij na prazen želodec, vmes pij brezalkoholne pijače, žurat se odpravi v dobri psihofizični kondiciji in s prijetno družbo, ne pij na eks in velikih količin, ne mešaj različnih pijač (ali drugih substanc) med sabo …
Če se soočaš s težavami v duševnem zdravju, močno odsvetujemo, da piješ, ko se že nasploh počutiš slabo. Druženje s prijatelji_cami, menjava okolja in živo dogajanje so lahko super stvar, ki nas sprosti in zamoti, alkohol pa v tej enačbi ni primeren. Če jemlješ zdravila, preveri, kako učinkujejo skupaj z alkoholom. Še posebej pomirjevala so nevarna za predoziranje (in so tudi smrtno nevarna), antidepresivi, antipsihotiki in druga zdravila pa dodatno obremenijo naša jetra in kombinacija lahko vodi do resnejših zapletov, ki nastopijo prej. Posebej pozoren_a bodi na to, da se med pitjem res dovolj hidriraš z brezalkoholnimi pijačami (ena merica alkohola = en kozarec vode) in se ne napiješ preveč (tako se izogneš tudi početju stvari, ki jih naslednji dan resno obžaluješ in lahko povzročijo hudo stisko). Izogibaj se mešanju alkohola z energijskimi pijačami, ki naše telo še dodatno dehidrirajo in povzročijo še večje doživljanje tesnobe.
Dan po pitju je verjetno, da bodo tesnoba in depresivni občutki precej močnejši. Pomembno je, da se zavedaš, da je za to (vsaj delno) kriv tudi alkohol. Tako zmanjšaš verjetnost, da se boš začel_a utapljati v negativnih občutkih in morebitnem prepričanju, da se tvoje splošno duševno stanje slabša. Bodi prijazen_a do sebe, poskrbi, da se dovolj hidriraš, zaužiješ zdrav obrok (smuti, pica in kakšna solata so super varianta), si privoščiš počitek in počneš stvari, ki te pomirjajo. Privošči si gledanje serije, crkljanje s hišnimi ljubljenčki, morda se lahko odpraviš na kratek sprehod v naravo.
Če pa stiska vztraja še več dni po pitju ali se stanje res slabša, predlagamo, da poiščeš pomoč. Pogovori se s prijatelji_cami, odraslo osebo, ki ji zaupaš, obrni se na zdravnika_co, svetovalno službo ali na našo svetovalnico. Tako kot težav ne moremo »utopiti«, se tudi ne rešijo same od sebe. Priznati stisko in poiskati pomoč je lahko izjemno težko, je pa nujen korak na poti do boljšega zdravja. Ekipa Izberi sam in tale mucka navijamo zate. 🙂